Psi so pravi mojstri v skrivanju bolečine in zelo redko nazorno pokažejo, da jih nekaj boli. Nekateri kažejo znake bolečine že od manjšem nelagodju, večina psov pa daje vtis, da je z njimi vse v redu, čeprav ni. Prikrivanje znakov bolečine je pri živalih instinktivno. Če v naravi izpadejo ranljive, postanejo lahek plen.

Prikrivanje znakov bolečine je pri živalih instinktivno.

Kako psi zaznavajo bolečino?

Zaradi podobnega živčnega sistema lahko predvidevamo, da psi bolečino zaznavajo na podoben način, kot jo zaznavamo ljudje. Ljudje lahko bolečino opišemo, povemo kje točno nas boli, na kakšen način, od kdaj in kako se ob tem počutimo. Psi nam bolečine ne morejo opisati, zato se moramo naučiti prepoznavati subtilne znake bolečine, ki jih kažejo in biti njihov glas. Bolečino zelo redko pokažejo z vokalizacijo, a to še ne pomeni, da le ta ni prisotna.

Bolečina je kompleksna izkušnja. Vedno jo dojemamo na treh nivojih: fizično, psihično in čustveno. To pomeni, da fizična bolečina vpliva tudi na naše psihično in čustveno stanje. Torej, če ima pes nategnjeno mišico, je večja verjetnost, da bo bolj razdražljiv ali slabe volje. In obratno, če je pes v slabem psihičnem in čustvenem stanju, to lahko poslabša njegovo fizično počutje. Ravno zaradi tega bi se morali od pojavu vedenjskih težav vedno vprašati ali je vedenjska težava res vedenjska ali ima pes zdravstvene težave.

Namen akutne bolečine je, da telo zavaruje pred potencialno nevarnostjo in prepreči nadaljnje poškodbe. To v praksi pomeni, da pes npr. ne bo obremenjeval že poškodovane noge, da se bo ta lahko prej zacelila in ne bo prišlo do večjih težav. Problem nastane, ko se akutna bolečina spremeni v kronično, ki v telesu povzroča dodatna vnetja in predstavlja velik stres za telo. Zato je pomembno, da bolečino naslovimo pravočasno in ne upamo, da bo minila sama od sebe.

Akutna bolečina se pojavi ob poškodbi tkiva in po prenehanju bolečinskega dražljaja izzveni – ima namen.
Kronična bolečina je dolgotrajna bolečina, ki postane neodvisna od bolečinskih dražljajev – nima namena

Kakšni so torej znaki bolečine pri psih?

Pri prepoznavanju znakov bolečine, si lahko pomagaš s spodnjimi vprašanji. Vprašanja so razvrščena v 5 kategorij: GIBANJE, DRŽA, DNEVNE AKTIVNOSTI, VEDENJE IN DELO – drugače imenovanih “5 stebrov bolečine” (Canine Massage Guild).

Opažaš znake občasno, pogosto ali zelo pogosto?

*Nekateri izmed znakov mišično-skeletnih težav se lahko prepletajo z več obolenji, zato se pri opažanju znakov vedno posvetuj tudi z veterinarjem.

Ko protibolečinska sredstva ne pomagajo, se lahko težava skriva v fascijah

Fascije (vezivno tkivo) ovijajo vsako mišico, vsak organ, vsako žilo, vsak živec posebej in omogočajo, da strukture med seboj gladko drsijo, brez trenj. Sistem fascij si lahko predstavljamo kot pajkovo mrežo, ki je posuta s kapljicami jutranje rose. Ko fascije postanejo dehidrirane in zlepljene, pride do kroničnega neudobja in zavrtih živčnih signalov, kar pogosto še poslabša obstoječe stanje telesa.

Dejstvo je, da se bolečina, ki izvira iz fascij, zelo redko odziva na protivnetne učinkovine in analgetike. Tako pes ostaja v začaranem krogu bolečin, ki ga brez fizičnega dotika ne moremo prekiniti. S posebnimi tehnikami miofascialne masaže lahko vplivamo na mehanoreceptorje (receptorje, ki se odzivajo na dotik), ki se nahajajo v fascijah, stimulacija le teh pa aktivira delovanje parasimpatičnega živčnega sistema, vpliva na globalno sproščanje mišičnega tonusa in izboljša splošno počutje psa.

Dobra novica je…

…da se psi, ki kažejo tovrstne znake bolečine, zelo dobro odzivajo na miofascialno masažo, s katero lahko prekinemo začaran krog bolečin, odpravimo restrikcije, povečamo obseg gibanja in psu opazno izboljšamo kvaliteto življenja.

Moramo pa se je zavedati, da bolečina pogosto potrebuje celostno obravnavo (masaža, sprememba prehrane, prilagoditev življenjskega okolja in dnevnih aktivnosti, morebitna protibolečinska terapija, akupunktura, hidroterapija, kiropraktika, magnetna stimulacija itd.), saj lahko le tako psu pomagamo na dolgi rok.