Pomen zmerne aktivnosti pasjih mladičkov – Caninaviva

Caninaviva

Pomen zmerne aktivnosti pasjih mladičkov

Verjetno nam je vsem znan prizor, ko se mladiček po (pre)dolgem sprehodu usede na sredi ceste in noče več naprej, skrbnik pa ga obupano vleče na povodcu za sabo. Mislite, da je trmast ali preprosto ne zmore?

Seveda to ne pomeni, da mladički ne potrebujejo gibanja in zaposlitve, pomembno pa je, da razumemo njihove omejitve in se zavedamo, da mladički niso majhni odrasli psi. V tem prispevku bom govorila o tem, katere aktivnosti so za mladičke primerne, katere ne, kako mladički rastejo, koliko aktivnosti potrebujejo in do katerih težav lahko pride, če z aktivnostjo pretiravamo.
 
 

Zakaj prekomerna aktivnost na dolgi rok prinaša več škode kot koristi?

Neprekinjena interakcija z okoljem, skrbnikom in pasjimi prijatelji jih uči, da morajo biti vedno pripravljeni na akcijo. Z dolgimi sprehodi, pretirano igro in stalno bojno pripravljenostjo mladička ne bomo utrudili, ampak bomo poskrbeli, da bo vedno bolj fit, raven stresnih hormonov pa nikoli ne bo upadla na normalne vrednosti. Kmalu bo mladiček potreboval vedno več aktivnosti, ki pa jih čez čas ne bomo mogli dohajati. Psi so namreč zaradi drugačnih mišičnih vlaken od naših, na dolgi rok praktično neutrudljivi.

Počitek je ključnega pomena za fizični, čustveni in mentalni razvoj mladička. Mlademu telesu omogoči, da se obnovi in pomaga mladičku, da integrira vso na novo pridobljeno znanje. Mladički, ki ne spijo dovolj se težje učijo in jim manjka koordinacije.

Mladički bi morali spati približno 20 ur na dan

In kar je najbolj pomembno – prekomerna aktivnost je za mladičke nevarna. Kosti mladička še vedno rastejo in njegove mišice še niso dovolj razvite. Pri prekomerni in neprimerni aktivnosti so kosti in mišice pod prevelikim stresom, to pa lahko pripelje do zlomov, zgodnjega pojava sklepnih obolenj ali težav v starejših letih.

Koliko časa mladički rastejo?

Telo mladička raste skupaj z rastjo dolgih kosti. Odraslo velikost psi dosežejo med 6-24 meseci starosti. Večja in težja kot je pasma, dlje časa mladiček raste. Razlikujejo se tudi v tem, v katerih starostnih obdobjih je rast najhitrejša. Velike pasme, kot so na primer nemška doga, mastif in bernardinec, popolnoma odrastejo šele pri 12-24 mesecih starosti in najhitreje rastejo med rojstvom in 20 tednom starosti. Manjše pasme (t.i. ‘toy’), katerih predstavniki so čivava, maltežan in pomeranec, pa dosežejo polno telesno velikost med 6-12 meseci in najhitreje rastejo med rojstvom in 11 tednom starosti (Hawthorne in sod., 2004).

Rast dolgih kosti in pomen zapiranja rastnih plošč

Preden razložim kako rastejo dolge kosti bi rada samo še izpostavila, da so kosti žive in tekom življenja vedno rastejo in se hkrati razgrajujejo in resorbirajo. Zmerna in redna aktivnost pa je ključnega pomena za ohranjanje ravnovesja med tema dvema procesoma in ohranjanje dobre kostne gostote (Fischer in Lilje, 2016).

Rast dolgih kosti imenujemo enhondralna osifikacija. Proces gradnje kosti se začne že pri zarodku, kjer pride do formacije hialinskega hrustančnega modela in se zaključi šele ko pes odraste in doseže končno velikost (Aspinall in Cappello, 2009).

Primarni center osifikacije se nahaja na področju diafize (osrednji del kosti), kjer osteoblasti (celice odgovorne za rast kosti) hrustanec zamenjujejo s kostnimi celicami. Te se postopoma širijo proti koncem kosti oz. epifizam, kjer se nahaja sekundarni center osifikacije. Osteoklasti (celice odgovorne za razgrajevanje in resorpcijo kostnine) med tem začnejo z oblikovanjem mozgovne votline, ki jo kasneje napolni kostni mozeg. Med epifizo in diafizo ostane tanka plast hrustanca, ki jo imenujemo rastna ali epifizna plošča. Ta plošča omogoča longitudinalno (vzdolžno) rast kosti. Ko mladiček doseže odraslo velikost to hrustančno ploščo zamenja kostno tkivo in vzdolžna rast ni več mogoča. Pravimo, da se rastna plošča zapre (Aspinall in Cappello, 2009).

Rast dolgih kosti pri pasjih mladičkih
Rast dolgih kosti (Aspinall in Capello, 2009)

In zakaj je to pomembno? Rastne plošče so najšibkejši del kosti, zato se ob poškodbi mladičkova kost največkrat zlomi ravno na tem predelu. Če je pri zlomu vključena rastna plošča (in pogosto je), ta del kosti ne raste več, to pa vodi do neenakomerne rasti kosti in posledično do deformacije sklepov. Pomembno je poudariti tudi to, da se rastne plošče ne zapirajo vse v enakem časovnem intervalu.

Za primer lahko pogledamo komolčni sklep, ki ga sestavljajo 3 kosti: nadlahtnica (humerus), podlahtnica (ulna) in koželjnica (radius). Različni deli rastne plošče distalne nadlahtnice se zaprejo med 6 tedni in 8 meseci starosti, proksimalne podlahtnice med 5-11 meseci in proksimalne koželjnice med 3-10 meseci. Velik razpon med zapiralnimi časi je več kot očiten in še en dodaten razlog zakaj moramo biti pri mladičkih še posebno previdni pri izbiri aktivnosti (Hammond in McConnel, 2013).

ZANIMIVOST: Če do zapiranja rastnih plošč pride prehitro je rezultat pritlikavost ali ahondroplazija, ki jo povzroči mutacija enega samega gena. Primer mutacije so pasme s kratkimi nogami, npr. jazbečarji in corgiji (Fischer in Lilje, 2016).

Kako dolg naj bi bil sprehod?

Psi so morfološko izjemno raznolika vrsta, zato je težko poenostaviti, koliko aktivnosti potrebujejo v določenih starostnih obdobjih. Upoštevati moramo tudi to, da se mladički v leglu ne razvijajo enako hitro, zato je potrebno vklopiti zdravo pamet. Sledimo lahko okvirnim smernicam, da od 3 meseca dalje sprehod podaljšujemo za približno 5 minut. Torej je sprehod pri 4 mesecih dolg 10 minut, pri 1 letu staremu psu pa približno 30-45 minut. Ostalo naj bodo samo kratki izhodi za druge aktivnosti in opravljanje potrebe. Veliko boljše je, da gremo ven večkrat na dan po malem, kot enkrat za (pre)dolgo časa.

Dobro se je držati pravila: MANJ JE VEČ

Zelo je pomembno, da z aktivnostjo prenehamo še preden mladiček postane preveč utrujen ali vznemirjen. Utrujenost pogosto pokažejo z ustavljanjem na sprehodu, leganjem in usedanjem, vlečenjem, grizenjem nog, rok, povodca, cviljenjem in lajanjem. Pomembno je, da jih upoštevamo in razumemo njihove omejitve. Mladički niso odrasli psi in njihova mala telesa niso spodobna dolgotrajnih aktivnosti.

Katerih aktivnosti naj bi se izogibali?

    • Dolgim sprehodom
    • Hoje po drsečih površinah (laminat, parket, ploščice, marmor, itd.)
    • Hoje po stopnicah – mladička vedno nesemo in preprečimo samostojno rabo stopnic
    • Skakanju iz avta, s kavča in višjih površin – v ta namen se odlično obnesejo rampe in klančine ali pa mladička dvignemo mi
    • Grobe in prehitre igre z drugimi psi
    • Pretirane in pregrobe igre vlečenja
    • Metanju žogice in ostalih predmetov – hitri zavoji so za rastoče mladičke in odrasle pse zelo nevarni
    • Vajo ‘poleg’ (kjer vas pes ves čas gleda) priporočam, da pustite za kasneje – vratne mišice mladičkov niso še dovolj močne za izvajanje te vaje, poleg tega pa lahko pride do asimetrije v razvoju mišic, če vajo vedno izvajamo samo na eni strani. Si predstavljate, kako zelo bi vas bolel vrat, če bi morali cel dan gledati v strop, nagnjeni v levo?
    • Ponavljajočih se gibov – zaradi nerazvitih mišic, od mladička ne moremo pričakovati, da se bo na ukaz usedel 20x na dan

Prezgodnja sterilizacija in kastracija

Spolni hormoni so ključnega pomena za rast kosti. Po sterilizaciji ali kastraciji se produkcija spolnih hormonov ustavi, kar povzroči zakasnitev zaprtja rastnih plošč. Raziskave so pokazale, da je tveganje za pojav pretrganih križnih vezi pri steriliziranih/kastriranih psih kar 3-4 krat večje, poveča pa se tudi pojavnost drugih sklepnih obolenj (kolčna displazija, komolčna displazija, pogostejši zlomi stegnenice, itd.) (Hart in sod., 2014; Witsberger in sod., 2008).

Zaradi zgornjih razlogov in številnih drugih, je priporočljivo, da se (če že) za poseg odločimo šele po doseženi puberteti. Več si lahko preberete v članku od Veterinarske fakultete v Ljubljani – KLIK.

Ključno vprašanje pri sterilizaciji in kastraciji je »KDAJ?«

Kako zaposliti mladička?

Fizična aktivnost

    • Prosta aktivnost je za mladičke najboljša. Naj raziskujejo v svojem tempu in sami odkrivajo česa so sposobni
    • Na sprehodu jim dovolimo, da hodijo v svojem tempu in ne pričakujmo od njih, da nas bodo ves čas gledali v obraz
    • Spodbujamo jih lahko, da se plazijo in jih pohvalimo, ko se pravilno pretegnejo
    • Jim predstavimo različne površine in dovolimo, da mirno raziskujejo klančine in ko so dovolj veliki tudi višje ovire. Tako bodo razvili dobro koordinacijo, ravnotežje in propriocepcijo (zavedanje položaja nog v prostoru)
    •  
    • Na tla lahko položimo palice in jih spodbudimo, da hodijo čez njih
    • Super aktivnost, ki je ključna za mladičke, je nadzorovana igra s pasjimi vrstniki in druženje s stabilnimi in mirnimi odraslimi psi
    • Če se že igramo igro vlečenja, bodimo zelo nežni in igračo vedno držimo v višini mladičkovega vratu

    • Namesto metanja žogice lahko žogico skrijemo in mladička naučimo, da jo poišče. Tako lahko sam oceni, kdaj mora začeti upočasnjevati, kar zmanjša možnost za nekontrolirane zavoje in s tem poškodbe

Mentalna stimulacija

    • Žvečenje – na trgu obstaja malo morje igrač in priboljškov za žvečenje
    • Iskanje priboljškov – majhne priboljške lahko potresemo po travi, ‘šnofki’, jih skrijemo po stanovanju, v rolice toaletnega papirja, škatlo od jajc ali pa z njimi naredimo zabavno sled
    • Naučimo jih pomembnih življenjskih veščin kot je odpoklic, varno prečkanje ceste, vljudno srečevanje drugih psov in ljudi, mirno opazovanje okolice, hoja na popuščenem povodcu, itd.
    • Predvsem pa jim pustimo, da raziskujejo svet v svojem tempu in mirno povohajo vsako rožico na poti

Kaj pa masaža?

Masaža za pasje mladičke je odlična izbira iz več razlogov:

    • Je prijazen način za navajanje na drugačen dotik – s tem bodo obiski pri veterinarju bolj prijetni ko odrastejo
    • Spodbuja boljše zavedanje telesa
    • Spodbuja delovanje parasimpatetičnega živčnega sistema, zmanjša stres in mladičku pomaga pri procesiranju vseh novih stvari, katerim je vsak dan izpostavljen
    • Odkrijemo lahko manjše poškodbe mehkih tkiv in jih odpravimo preden začnejo povzročati večje težave, kompenzacijo drugih delov telesa, ter nepravilno držo in gibanje

NASVET: Zelo priporočljivo je, da mladička večkrat na teden pretipamo od glave do repa. S tem dobimo občutek, kako se pod prsti čuti normalno tkivo in kdaj pride do odstopanj. So mišice mehke ali trde na otip? Je kateri del telesa bolj topel kot drugi? Je na določenem delu telesa mladiček bolj občutljiv na dotik?

S telefonom lahko posnamemo njegovo premikanje v hoji in teku z različnih strani (spredaj, zadaj, od strani).

Tako dobimo še vizualno primerjavo in lahko pravočasno ukrepamo, ko se nam dozdeva, da nekaj ni v redu.

Da povzamem

Izogibajte se dolgim sprehodom, grobe igre z drugimi psi, metanju predmetov in te nadomestite z zmerno aktivnostjo, mentalno stimulacijo, mirnim opazovanjem in raziskovanjem okolice. Tako bodo mladički zrasli v stabilne in zdrave pse, ki vas bodo razveseljevali dolga leta. Poleg tega ne pozabite na počitek, ki je pri mladičkih ključnega pomena. Boljše je, da so aktivni večkrat na dan, kot da jih enkrat na dan preobremenimo. Pomembno se je zavedati, da še tako majhna poškodba lahko vodi do neravnovesja v telesu, zato je več kot smiselno, da jo naslovimo.

Raje kot v pretirano aktivnost, usmerite pozornost v vzpostavljanje dobrega odnosa z mladičkom. Predvsem pa se imejte z njimi kar se da lepo – prehitro odrastejo.

VIRI

  • Hart BL, Hart LA, Thigpen AP, Willits NH (2014) Long-Term Health Effects of Neutering Dogs: Comparison of Labrador Retrievers with Golden Retrievers. PLoS ONE 9(7): e102241. doi: 10.1371/journal.pone.0102241
  • Witsberger TH, Villamil JA, Schultz LG, Hahn AW, Cook JL. Prevalence of, and risk factors for, hip dysplasia and cranial cruciate ligament deficiency in dogs. J Am Vet Med Assoc 2008; 232: 1818–24.
  • Hawthorne A. J., Booles D., Nugent P. A., Gettinby G. and Wilkinson J. (2004) Bodyweight Changes During Growth in Puppies of Different Breeds. The Journal of Nutrition. 134, pp. 2027 – 2030.
  • Hammond G., McConnell F. (2013) Radiology of the Appendicular Skeleton. In: BSAVA Manual of Canine and Feline Radiography and Radiology. Gloucester: BSAVA. Pp. 241 – 301.
  • Aspinall V., Cappello M. (2009). Introduction to Veterinary Anatomy and Physiology Textbook. 2nd ed. London: Elsevier Health Sciences.
  • Fischer M. S., Lilje K. E. (2016). Dogs in Motion. Germany: VDH Service GmbH. p.
  • Pričakujete novega družinskega člana?, DZZŽ, 2015
  • Julia Robertson (2013), Exercising Your Puppy: A Gentle & Natural Approach

Rezervacija termina ali brezplačnega posveta