3 mišične poškodbe, za katere bi morali vedeti vsi skrbniki hrtov – Caninaviva

Caninaviva

3 mišične poškodbe, za katere bi morali vedeti vsi skrbniki hrtov

Hrt v galopu

Vsi vemo, kako zelo neprijetno je, ko si »nategnemo« mišico ali pa ko nas boli hrbet, ker smo cel dan sedeli za računalnikom. Kot ljudje, se s podobnimi težavami soočajo tudi psi. Če težave dlje časa pustimo ne naslovljene to lahko vodi do hujših težav in še večjih bolečin, ki znatno vplivajo na vsakodnevno življenje naših psov.

Če pri svojemu psu opazite kakšno koli spremembo v vedenju in gibanju, je smiselno, da psa bolj pozorno opazujete in po potrebi obiščete veterinarja, saj je lahko majhna sprememba začetek nečesa bolj resnega.  Pomagate si lahko s “5 stebri bolečine”, PDF dokumentom, s katerim lahko lažje opazujete svojega psa in ste pozorni že na najmanjše spremembe.

Pri hrtih, najhitrejših tekačih med psi, so najpogostejše 3 vrste poškodb mehkih tkiv:

Mišični nateg

Poznamo več stopenj mišičnega natega; med seboj se v resnosti razlikujejo po tem, koliko mišičnih vlaken je prizadetih. Do mišičnega natega lahko pride zaradi ponavljajočih se gibov, kot je na primer spodrsavanje na parketu ali ploščicah, ali zaradi enega nepravilnega giba, kot je na primer nesrečen pristanek pri skoku iz avta.  Da se taka poškodba zaceli lahko traja tudi do 6 tednov, čas regeneracije pa se podaljša tudi do več mesecev, če se pes v tem času še enkrat poškoduje. Tako pes ostane v začaranem krogu poškodb, če težave ne naslovimo pravočasno.

Trigger točke

Mišice so sestavljene iz mišičnih celic oz. mišičnih vlaken (tako se imenujejo, ker so te celice tako zelo dolge). Ko pride do povečane kontrakcije določene skupine mišičnih vlaken, zaradi ponavljajočih se gibov, nepravilne drže ali dlje časa trajajoče zakrčenosti, kjer se mišica ne more sprostiti, se začnejo formirati trigger točke (miofascialne prožilne točke ali vozli), ki so precej velika nadloga. V večini primerov so boleče na otip, zmanjšajo pretok kisika in hranilnih snovi v mišico, povzročajo hitrejšo utrujenost na sprehodih in povzročajo bolečino na drugih delih telesa, stran od izvora.

Miofascialne restrikcije

Ko fascije oz. vezivno tkivo, ki ovija in druži čisto vse strukture v telesu, postane neprožno, tega ponavadi ne moremo rešiti s protibolečinskimi sredstvi. Fascije si lahko predstavljamo kot 3D ogrodje telesa. Ovijajo vsako mišico, vsak organ, vsak živec posebej in omogočajo, da strukture med seboj gladko drsijo in se premikajo. Miofascialne restrikcije si lahko predstavljamo, kot da bi na primer oblekli 2 številki premajhne hlače – to bi zavrlo živčne signale in vodilo do kroničnega neudobja. Miofascialne restrikcije lahko najbolj preprosto opazimo kot trzanje kože (npr. na prsnem košu), ko psa želimo pobožati ali počesati.

Kje največkrat pride do težav?

3 najbolj pogoste mišične poškodbe upokojenih hrtov

Tensor Fascia Lata (TLF)

Tensor Fascia Lata je mišica trikotne oblike. Na enem koncu se s kito pripenja na dno medenice, na drugem koncu pa z aponevrozo (preprega ali široka kita) na glavno stegensko mišico m. quadriceps. Je posebna mišica, ki kolk stabilizira z zunanje strani. Pri upokojenih dirkalnih hrtih je poškodba te mišice zelo pogosta zaradi naklona terena in kota pod katerim tečejo.

Glavni znaki poškodbe:

  • Pes zacvili, ko mu dvignemo zadnjo nogo (včasih se zdi, da imajo občutljive tačke ampak velikokrat bolečina nastane zaradi fleksije TLF)
  • Občasna šepavost
  • Razbremenjevanje noge
  • Zmanjšan obseg gibanja
  • Spremembe v rasti dlake na vrhu stegna

V tej mišici se pogosto skrivajo tudi trigger točke.

Gracilis – sloka mišica

Gracilis ali sloka mišica je mišica, ki je odgovorna za hitre pospeške hrtov. Nahaja se na zadnjem delu notranjega stegna. Na eni strani narašča na dno medenice, na drugi pa narašča na notranjo stran golenice. Glavna naloga sloke mišice je fleksija in ekstenzija kolenskega sklepa in zagotavljanje hitrega pogona. Do poškodbe pogosto pride, ker lahko hrti iz mirovanja pospešijo tudi do 70km/h. Ker mišica ni pripravljena in ogreta, velikokrat pride do natega.

Glavni znaki poškodbe:

  • Upočasnjevanje
  • Nenadna nezainteresiranost in pretirana mirnost
  • Modrice na notranji strani stegna
  • Pes zacvili ali se umakne, ko se želimo dotakniti tega predela

Miofascialni bolečinski sindrom – najbolj pogosto opazen na prsnem košu in ledvenem predelu

Kot že omenjeno, fascije ovijajo vse strukture v telesu in omogočajo drseče premikanje med njimi. Koža je največji in izjemno občutljiv organ, ki sprejema signale glede mehaničnega pritiska, teksture, dotika in telesu prenaša sporočila o potencialno nevarni, nociceptivni bolečini.

Ko pri psu fascije postanejo neprožne pogosto opazimo:

  • Trzanje kože
  • Zategnjenost, neprožnost kože
  • Pes zacvili ali se umakne, ko ga pobožamo za lopatico
  • Spremembe v rasti dlake na prsnem košu
  • Pes ne mara božanja, česanja
  • Srbeča ali občutljiva točka sredi hrbta, ki psa ne srbi, ampak boli

Vaš pes kaže katerega izmed zgornjih znakov?

Po diagnozi poškodbe mehkih tkiv, lahko z masažo sprostimo fascije, remoduliramo brazgotinasto tkivo, ki nastane kot odgovor telesa na nateg mišic in lajšamo akutne in kronične bolečine. S tem psu omogočimo lažje gibanje in opazno izboljšamo počutje. Sami doma pa lahko poskrbite, da psa pred aktivnostjo vedno dobro ogrejete in po stanovanju položite preproge, da preprečite zdrse in nadaljnje poškodbe.

Povzeto po: Natalie Lenton, Canine Massage Therapy Centre; 3 soft tissue injuries every Greyhound owner needs to know

Argentinska doga Alaya po masaži Caninaviva
.